Kje začeti, ko sem zadnjič pisal sem imel bankroll 7000$. V naslednjih dneh sem nato zlezel že do cc. 8300$, nato pa se mi je zgodil najhujši downswing odkar se ukvarjam z blogom in cash game igro. V pičlih petih, šestih dneh sem pridelal minusa približno za 2000$ in samozavest je bila naenkrat.. Well, ni je bilo. Ker je to seveda vplivalo tudi na samo mojo igro, sem se raje odločil, da si vzamem štiri, pet dnevno pavzo od pokra. Jap in mi je celo uspelo. Pet dni nisem odigral nobenega pokra. Moram priznati, da sem pričakoval kar malo »krize« ampak kot se je izkazalo, sem se zelo motil. Se pravi še lahko živim brez pokra! Kar je verjetno dober… i guess J
Anyway, premor se je kasneje izkazal kot odlična ideja. Čas sem izkoristil, da sem nadoknadil pri nekaj drugih stvareh, pa tudi kakšen video na cardrunnersih sem si vmes privoščil in mogoče tako vsaj malo izboljšal še samo igro. Tudi veliko bolj svež in motiviran sem bil, ko sem se zopet vsedel za mize. No, po premoru se je puščica zopet usmerila v pravo smer in počasi sem se začel iz cc 6300$ prebijati nazaj v višje regije. A ko sem prišel nazaj do 8000$ spet naslednji psihični test..
Ne vem, izgleda kot da je mesec februar zares mesec testiranja zame. So sessioni, ko stvari potekajo gladko, lepo (tako kot bi pac morale ane!!) J Se mi pa tudi ta mesec dogaja (bolj kot kdajkoli), da moram gledati kako gre en pot za drugim v drugo smer, ko bi najraje tresel miško, tipkovnico, še najbolj pa nasprotnika na drugi strani »kako je to mogoče!!« »To vedno meni naštima« »Itak mora naštimat, drugače mi te indijanci tako ne morjo vzet!!« No, na srečo me vsake toliko časa malo pomirijo naši izkušenejši mojstri (special thanks to Pjer, Bola), da si malo streznim glavo in odigran naprej tako kot je treba. In preden opišem še zadnji teden igranja, bom ostal na topicu in prvo napisal še nekaj stvari o aspektu igre, za katerega mislim, da je od mnogih igralcev zelo neupravičeno podcenjen. Psihični del..
Veliko ljudi na forumu posta svoje izgubljene hande, ko so odigrali perfektno ali skoraj perfektno in sprašujejo kaj bi morali odigrati drugače in zakaj zmeraj njih »spijejo«. Na koncu pa še mogoče kakšen stavek, kako je to brezveze in če se sploh splača igrati. Moje mnenje je, da ni vse v teoriji. Nima smisla se nalagati s teorijo in prebrati 10knjig o tem, po drugi strani pa nič storiti tudi za psihični napredek v igri. In s tem mislim biti pripravljen sprejeti en beating za drugim.. in tretjim, četrtim, petim… Tukaj vem, da moram ogromno nadoknaditi oziroma se naučiti tudi sam. Moje mnenje je, da si zares dober šele tedaj, ko lahko preneseš zares ogromen downswing, mogoče tudi mesec dni ali več in še zmeraj verjameš v svojo igro, svoje sposobnosti in konec koncev tudi odigraš hand na isti način, kot če bi bil 5banc v plusu v zadnjih 2urah. Ker če temu ni tako in dvomiš vase po nekaj dnevih, mogoče tednu…well you have still have a LONG way to go. In samo izboljšanje matematike ti pri temu ne bo preveč koristilo.
No, da ne bom preveč zafilozofiral in da ne bo tale vnos predolg, še na kratko nekaj o zadnjem tednu. Imel sem 3 zares lepo pozitivne sessione in kup takih, ki se jih končal okoli ničle ali 100$ v minusu, ki pa se bi »morali« končati z zelo lepim plusem zame, a kot že rečeno, sem gledal en suckout za nasprotnike za drugim. Ampak kot sem že zgoraj napisal, treba se bo naučiti take stvari mirneje in bolj hladnokrvno prenašati in samo igrati skozi njih. Mi je pa vseeno uspelo prebiti naslednjo magično mejo in to 10.000$. Gremo naprej!
Do naslednjič,
Kris
